Za kakšen namen in kako se izvaja čipiranje mačk??
Čipiranje mačk je sodobna metoda elektronske identifikacije hišnih ljubljenčkov. Vsaditev čipa pod kožo štirinožnega hišnega ljubljenčka se izvaja v veterinarskih ambulantah. Vsebuje edinstveno 15-mestno identifikacijsko številko. Prve tri števke kode so črtna koda države, v kateri je mačka čipirana, sledita ločilna številka in trimestna koda proizvajalca samega čipa. Zadnjih 8 števk predstavlja edinstveno številko, ki je dodeljena živali.
Ta postopek je obvezen za potovanje v tujino v katero koli državo EU, saj mačka ne bo smela leteti. Preden vgradite čip svojemu ljubljenčku, se morate seznaniti s prednostmi in slabostmi tega postopka.
Čipiranje mačk je sodobna metoda elektronske identifikacije hišnih ljubljenčkov. Vsaditev čipa pod kožo štirinožnega hišnega ljubljenčka se izvaja v veterinarskih ambulantah. Vsebuje edinstveno 15-mestno identifikacijsko številko. Prve tri števke kode so črtna koda države, v kateri je mačka čipirana, sledita ločilna številka in trimestna koda proizvajalca samega čipa. Zadnjih 8 števk predstavlja edinstveno številko, ki je dodeljena živali.
Ta postopek je obvezen za potovanje v tujino v katero koli državo EU, saj mačka ne bo smela leteti. Preden vgradite čip svojemu ljubljenčku, se morate seznaniti s prednostmi in slabostmi tega postopka.
Prednosti in slabosti sekanja
Postopek implantacije mikročipa pod kožo hišnega ljubljenčka ima pozitivne in negativne strani. Jasne prednosti sekanja vključujejo naslednje dejavnike:
- Mačka se bo verjetno vrnila, če je izgubljena. Veterinarske ambulante in nekatera zavetišča imajo specializirane naprave za branje informacij z mikročipa.
- Olajševanje dela veterinarju pri vodenju evidence mačk.
- Priročno delovanje in dolga življenjska doba.
- Izdelava mikročipa iz neškodljivih materialov. Čipsi so prevlečeni s posebnim materialom, ki je popolnoma varen za žival.
Pomanjkljivost čipiranja je, da so posebne naprave za branje edinstvene kode v klinikah v majhnih mestih Rusije redke. Vsem domačim mačkam ni treba vsaditi mikročipov, saj je prisotnost čipa potrebna le ob vstopu v ZDA in evropske države.
V poceni veterinarskih ambulantah lahko mačko vgradijo nekvaliteten tako imenovani "sivi" mikročip. Glavne razlike med "sivim" čipom in licenčnim čipom so v tem, da žival ni registrirana v enotni bazi podatkov, pri branju pa se pojavijo napake. Zato je treba postopek izvajati le v preverjenih klinikah, ki imajo ustrezne certifikate.
Kako se postopek izvaja?
Čipiranje je hiter in skoraj neboleč postopek za mačko. Kapsula z mikrovezjem, katerega velikost ni večja od riževega zrna, se s posebno brizgo in iglo implantira pod kožo hišnega ljubljenčka. Pred uvedbo se lupina kapsule obdela z antiseptikom, da okužba ne prodre v kožo hišnega ljubljenčka. Verjetnost okužbe štirinožnega hišnega ljubljenčka s katero koli boleznijo druge živali je zmanjšana na nič, saj je brizga za enkratno uporabo in je kupljena skupaj z mikročipom. Običajno je čip nameščen na območju med rezili. Te naprave je nemogoče onemogočiti in ne škoduje telesu mačke.
Pred posegom veterinar mačko pregleda. Če se odkrijejo resne bolezni in motnje v telesu hišnega ljubljenčka, se čip ne vstavi. Prav tako je nemogoče vsaditi 2 shemi v eno žival.
Po implantaciji mikrokapsule mačka ne doživlja nelagodja in bolečih občutkov, v veterinarski potni list pa je dodana posebna nalepka o čipiranju. Lastnik hišnega ljubljenčka dobi plastično kartico s potrebnimi podatki, podatki o hišnem ljubljenčku pa se vnesejo v skupno bazo podatkov. Po želji si lahko lastnik mačke na svoj pametni telefon naloži tudi posebno aplikacijo, s pomočjo katere bo prejemal informacije o cepljenju hišnega ljubljenčka in o trajanju njihove veljavnosti.
Lastnik hišnega ljubljenčka mora le paziti, da mačka po odkoševanju ne opraska mesta injiciranja. V prvem mesecu po posegu štirinožca ni priporočljivo kopati, saj se lahko razvije vnetje.