Simptomi in zdravljenje virusne imunske pomanjkljivosti pri mačkah

Kategória Mačke

Obsah

Simptomi
Zdravljenje

Simptomi in zdravljenje virusne imunske pomanjkljivosti pri mačkah

Virusna imunska pomanjkljivost pri mačkah (mačji AIDS, FIV) je okužba, ki prizadene imunski sistem živali. Povzročitelji mačjega in človeškega aidsa spadajo v isti rod t.i "počasi" virusi - lentivirusi, ki spadajo v družino retrovirusov. Ubijajo krvne celice, ki zagotavljajo nespecifično imunost. Ti virusi so lokalizirani v urinu, limfi, krvi in slini živali in se z ugrizi prenašajo z okužene mačke na zdravo.

Zdravljenje bolezni predpiše veterinar in če se doma upoštevajo vsi njegovi recepti, lahko mačka živi z imunsko pomanjkljivostjo še 6-10 let. Lastnik hišnega ljubljenčka naj se ne samo seznani s simptomi te bolezni, ampak tudi ugotovi, ali je virus mačjega aidsa (FIV) nevaren za ljudi.

Virusna imunska pomanjkljivost pri mačkah (mačji AIDS, FIV) je okužba, ki prizadene imunski sistem živali. Povzročitelji mačjega in človeškega aidsa spadajo v isti rod tako imenovanih "počasnih" virusov - lentivirusov, ki spadajo v družino retrovirusov. Ubijajo krvne celice, ki zagotavljajo nespecifično imunost. Ti virusi so lokalizirani v urinu, limfi, krvi in slini živali in se z ugrizi prenašajo z okužene mačke na zdravo.

Simptomi

Za virusno imunsko pomanjkljivost je značilna dolga inkubacijska doba. Včasih po okužbi traja več let, preden okužena žival pokaže prve simptome. Vizualno je mačka morda videti popolnoma zdrava, vendar je nosilec nevarnega virusa.

FIV se razmnožuje v celicah limfoidnega tkiva. Primarna akutna faza bolezni se začne približno mesec dni po okužbi. V tem času ima hišni ljubljenček rahlo zvišanje telesne temperature, letargijo in povečanje bezgavk. Simptomi so blagi in zato ostanejo neopaženi. Tako bolezen preide v kronično obliko.

Sčasoma se zaradi delovanja virusa imunost živali znatno zmanjša in pojavijo se splošni simptomi, ki jih je mogoče zlahka zamenjati z manifestacijami drugih bolezni. Zaradi tega tudi izkušen veterinar ne more vedno takoj postaviti natančne diagnoze. Znaki virusne imunske pomanjkljivosti pri mačkah vključujejo:

vnetni proces v ustni votlini;
driska;
razvoj laringitisa, bronhitisa;
pojav vnetja srednjega ušesa;
pojav kožnih bolezni;
zavrnitev jesti;
izguba teže;
razvoj očesnih bolezni.

Pri starejših mačkah se v ozadju virusne imunske pomanjkljivosti poveča tveganje za limfosarkom in druge onkološke bolezni.

Zdravljenje

FIV se nanaša na neozdravljive bolezni. Zato ni standardnega režima zdravljenja, v vsakem primeru veterinar predpiše zdravila na individualni osnovi. Njihova izbira je odvisna od klinične slike in stopnje bolezni. Najpogosteje strokovnjaki predpišejo bolni živali jemanje posebnih protivirusnih zdravil, ki vključujejo:

Zidovudine. Zdravilo je namenjeno ljudem, okuženim s HIV. Prav tako lahko normalizira imunski sistem in izboljša splošno počutje mačke. Vendar pa pri dolgotrajni uporabi opazimo neželene učinke, kot sta anemija in bruhanje. Preklic zdravila izzove aktivacijo virusa, znatno poslabšanje splošnega stanja in vrnitev simptomov. Odmerjanje predpiše veterinar. Enkrat na mesec je potreben krvni test za nadzor hematokrita.
Virbagen Omega. To zdravilo ne povzroča stranskih učinkov, vendar je manj učinkovito kot prejšnje zdravilo.

Za katero koli nalezljivo bolezen in mačji AIDS ni izjema, je indicirana uporaba imunomodulatorjev. Najpogosteje veterinarji predpisujejo naslednja zdravila:

imunomodulator T-limfocitov;
Roncoleukin;
glikopin;
ribotan;
Amandine.

Z razvojem nevtropenije in anemije je mački predpisana dodatna terapija. Pri nevtropeniji je indicirana uporaba zdravila Leukostim ali Neupogen. Ta zdravila je dovoljeno uporabljati največ 3 tedne, saj z daljšim potekom zdravljenja mačka tvori protitelesa na tuje beljakovine. V primeru anemije veterinarji priporočajo zdravljenje mačke z zdravilom Erythrostim ali Epocrine. Potek jemanja zdravil je lahko dolg, saj ni resnih stranskih učinkov.

Doma mora lastnik ne le upoštevati vsa priporočila veterinarja, temveč tudi spremljati stanje živali. V ozadju virusne imunske pomanjkljivosti mačke pogosto razvijejo sekundarne okužbe. Zato mora lastnik redno pregledovati ustno votlino, volno in kožo živali ter jo po potrebi pokazati veterinarju. Mačko je treba čim bolj zaščititi pred stresnimi situacijami.

Kljub temu, da je struktura virusov VIC in HIV je podoben, FIV je nevaren samo za mačke in se ne prenaša na ljudi.