Arapaima gigas

Velikanska arapaima (lat. Arapaima gigas) težko imenujemo riba za domači akvarij, saj je zelo velika, vendar je o njej tudi nemogoče ne povedati. V naravi v povprečju doseže dolžino telesa 200 cm, dokumentirani pa so tudi večji primerki, dolgi več kot 3 metre. In v akvariju je manjši, običajno približno 60 cm.

Ta pošastna riba je znana tudi kot piraruku ali paiche. Je izjemen plenilec, ki jedo večinoma ribe, hiter in naglo.

Lahko tudi, kot nekaj podobnega njeni arowani, lahko skoči iz vode in zgrabi ptice in živali, ki sedijo na vejah dreves.

Seveda arapaima zaradi svoje velike velikosti ni najbolj primerna za domače akvarije, vendar jo zelo pogosto vidimo v živalskih vrtovih in razstavah živalskih vrtov, kjer živi v velikih bazenih, stiliziranih pod svojo domovino - Amazonko.

Poleg tega je v nekaterih državah celo prepovedan zaradi nevarnosti, da bi ob izpustu v naravo uničil avtohtone vrste rib. Seveda nam to zaradi podnebnih razmer ne ogroža.

Trenutno iskanje spolno zrelega posameznika v naravi za biologe ni lahka naloga. Arapaima nikoli ni bila zelo pogosta vrsta, zdaj pa je postala še manj pogosta.

Najpogosteje ga najdemo v mokriščih z nizko vsebnostjo kisika v vodi. Za preživetje v takšnih razmerah je arapaima razvila poseben dihalni aparat, ki ji omogoča dihanje atmosferskega kisika.

In da bi preživela, se mora vsakih 20 minut dvigniti na površje vode po kisik.

Poleg tega je bil piraruku dolga stoletja glavni vir hrane med plemeni, ki naseljujejo Amazonijo.

Dejstvo je, da se dvigne po zrak na njeno površje in jo uniči, ljudje so ta trenutek izsledili, nato pa jo ubili s pomočjo trnkov ali pa jo ujeli v mrežo. Takšno iztrebljanje je znatno zmanjšalo populacijo in jo postavilo v nevarnost uničenja.

Življenje v naravi

Arapaima (lat.Arapaima gigas) je bil prvič opisan leta 1822. Živi po celotni dolžini Amazonke in v njenih pritokih.

Njeni habitati so odvisni od letnega časa. V sušnem obdobju se arapaima seli v jezera in reke, v deževnem obdobju pa v poplavljene gozdove. Pogosto živi na močvirnem območju, kjer se je prilagodil dihanju kisika iz zraka in ga pogoltnil s površine.

In v naravi se spolno zrele arapame hranijo predvsem z ribami in pticami, vendar so mladiči veliko bolj nenasitni in jedo skoraj vse - ribe, žuželke, ličinke, nevretenčarje.

Opis

Arapaima ima dolgo in podolgovato telo z dvema majhnima prsnima plavutma. Barva telesa je zelenkasta z različnimi odtenki in rdečkastimi luskami na trebuhu.

Ima izjemno trde luske, ki so bolj podobne oklepu in se zelo težko prebijejo.

To je ena največjih sladkovodnih rib, v akvariju zraste približno 60 cm in živi približno 20 let.

In v naravi je povprečna dolžina 200 cm, čeprav obstajajo tudi večji posamezniki. Obstajajo podatki o arapaima dolžine 450 cm, vendar se nanašajo na začetek prejšnjega stoletja in niso dokumentirani.

Največja potrjena teža - 200 kg. Mladiči ostanejo pri starših prve tri mesece življenja in dosežejo zrelost šele pri 5 letih.

Težave z vsebino

Kljub temu, da je riba zelo nezahtevna, pa se zaradi svoje velikosti in agresivnosti ohraniti v domačem akvariju ne zdi realistično.

Za normalno počutje potrebuje približno 4000 litrov vode. Je pa zelo pogosta v živalskih vrtovih in raznih razstavah.

Hranjenje

Plenilec, ki se prehranjuje predvsem z ribami, poje pa tudi ptice, nevretenčarje, glodavce. Značilno je, da skačejo iz vode in grabijo živali, ki sedijo na vejah dreves.

V ujetništvu se prehranjujejo z vsemi vrstami žive hrane – ribami, glodalci in različno umetno hrano.

Razlike med spoloma

Težko je ugotoviti, ali samec med drstenjem postane svetlejši od samice.

Vzreja

Samica postane spolno zrela pri starosti 5 let in ima dolžino telesa 170 cm.

V naravi se arapajme drstijo v sušnem obdobju, od februarja do aprila zgradijo gnezdo, z nastopom deževne sezone pa se izležejo jajčeca in mladiči so v idealnih razmerah za rast.

Običajno si kopljejo gnezdo na peščenem dnu, kamor samica odloži jajčeca. Ves čas gnezdo varujejo starši, mladiči pa ostanejo pod njihovim varovanjem še vsaj 3 mesece po rojstvu.