Hišni vrabec

Hišni vrabec

Ta ptica oddaja žvrgolenje, ki ga poznajo vsi prebivalci mest in vasi, saj živi v bližini ljudi. Tam gnezdi. Ljudje ptice hranijo, kar jim pomaga preživeti pozimi. Podrobno se bomo naučili o razmnoževanju, prehrani in navadah te ptice.

Passer domesticus je latinsko ime za to vrsto ptic. Ptice imajo izrazit spolni dimorfizem. Samci imajo siva lica in vrh glave, rjav vrat. Na krilih imajo belo črto. Moški kljun je modrikasto siv. Dolžina telesa obeh spolov je 16 centimetrov.

Samice so popolnoma rjave, prav tako mladiči. Te ptice, za razliko od svojih kolegov - poljskih vrabcev, nimajo temnih madežev na licih.

Domači vrabci navadno gnezdijo v vdolbinah in razpokah, v kotanjah in pod venci. Perje, krpe, niti, slama, trava so gradbeni materiali za to vrsto ptic. Na sredini gnezda je mehka posteljnina. Običajno hiše hišnih vrabcev v obliki vrabcev, premera do 13 centimetrov. Njihova višina je 10 centimetrov. Domači vrabci tradicionalno gnezdijo v velikih kolonijah. To pomeni, da se njihova gnezda nahajajo zelo blizu drug drugemu.

Sklopka je sestavljena iz 5-6 jajc. Lahko so bele, bledo modre, sivkasto rjave.

Preden se začne gnezditvena sezona hišnih vrabcev, se ob koncu zime opazno oživijo. Včasih lahko celo opazujete njihove hude spopade in prepire. Tako samci dosežejo lokacijo samic in tekmujejo zanje. Hkrati samci zelo glasno čivkajo, kar se sliši v otoplitvi, in preganjajo samice.

Treba je omeniti, da je ta ptica zelo plodna. Čez poletje mu uspe izvaliti piščance včasih trikrat, pogosteje dva. Piščanci inkubirajo 10-11 dni, dva tedna po rojstvu pa mladi hišni vrabci letijo iz gnezda.

Ta vrsta ptic je zelo razširjena, z izjemo severa in Daljnega vzhoda. Ornitologi verjamejo, da je ptica prej živela le v skalnatem vznožju Kavkaza. Za hišnega vrabca so danes mesta s svojimi nebotičniki ogromne kupe skal.

Ta ptica je sedeča, komaj prenaša zmrzali. Zelo pogosto ljudje pomagajo pticam preživeti tako, da jih hranijo pozimi. Pomembno vlogo v boju za preživetje igra tudi plodnost ptic, ki omogoča, da se populacija ne zmanjša.

Znanstvene študije o prehrani vrabcev navajajo, da v njih prevladuje rastlinska hrana. Njegova osnova so semena žit. Zaradi tega lahko ptice poškodujejo pridelke.

Širjenje hišnega vrabca je povezano s poljedelstvom. Zato je vedno tam, kjer sejejo žita. Takoj, ko se na poljih pojavijo sadike, jate vrabcev sistematično izvajajo napade in včasih lahko uničijo več kot 60% pridelka.

Jeseni lahko ptice jedo sadje na drevesih. Z velikim veseljem trgajo grozdje, češnje, slive. Kar zadeva žuželke, so tudi v prehrani hišnega vrabca. To so jastrebovi molji, gosenice, žrebica, črički, majski hrošči, pikapolonice. Vendar žuželke v meniju te vrste ptic prevladujejo le v obdobju hranjenja piščancev. Tako samec in samica skrbita za oskrbo z beljakovinami odraščajočih piščancev. Toda hišni vrabci hranijo svoje piščance s pšenico. Zato je nemogoče reči, da so uporabni kot pomočniki na vrtu in čistila proti škodljivcem. Odstotek škodljivcev, ki jih jedo odrasli vrabci, je v njihovi prehrani zanemarljiv. Od vseh žuželk, ki jih hranijo piščance, število škodljivih ni več kot 30%.

Treba je opozoriti, da imajo hišni vrabci določene sorte pšenice raje kot druga žita. Prav zaradi tega se na kmetijskih območjih ta vrsta ptic šteje za škodljivca. Danes se v Ameriki ogromne vsote denarja porabijo za boj proti temu sovražniku polj. Domače vrabce so nekoč prinesli v Avstralijo in Ameriko. Tam so se hitro aklimatizirali, namnožili in ukoreninili. Te ptice so odličen primer enostavne prilagoditve življenjskim razmeram. Poleti jim uspe dvakrat vzrejati potomce, tudi v Murmansku.